Strunjanske soline so del Naravnega rezervata Strunjan – Stjuža – in veljajo za najmanjše in najsevernejše soline v Sredozemlju. Nekoč so takoj za Sečoveljskimi veljale za druge najpomembnejše piranske soline.
Plitvino Strunjanskega zaliva je lokalno prebivalstvo preoblikovalo v soline z izgradnjo nasipov, kanalov in plitvih bazenov in tako ustvarilo pomembno vrsto ekosistema: slano mokrišče.
Strunjanske soline so od Belvedere Resota oddaljene manj kot 2 kilometra.
Najznačilnejši del Krajinskega parka Strunjan je 80 metrov visok Strunjanski klif, ki skupaj s poraščenim robom in 200-metrskim pasom morja pod njim velja za naravni rezervat. To je hkrati najdaljši odsek neokrnjene obale na celotni 130-kilometrski obalni liniji med Gradežem v Italiji in Savudrijo na Hrvaškem, s katero je zamejen Tržaški zaliv. Prepadne stene in prodna obala ob vznožju klifa so v celoti prepuščeni naravnim procesom, kjer morje, dež in veter neutrudno pilijo krušljive plasti kamnin in jim rišejo nove poteze.
Arheološki park Simonov zaliv predstavlja kulturni spomenik državnega pomena, v njem pa si lahko ogledate obnovljene zidove stanovanjskega dela vile, ki so bili odkriti med izkopavanji v 20. stoletju. Na severnem delu je položen del rekonstruiranega talnega mozaika iz stanovanjskega dela, na jugu pa hodnik, ki je povezoval vilo s pristaniščem. V zaledju vile so bili odkriti tudi ostanki vodovoda, ki je kompleks vile oskrboval z vodo.
Palača Besenghi degli Ughi sodi med najbolj ohranjene poznobaročne arhitekturne spomenike v Sloveniji in med najlepše stavbe v Istri. Trinadstropno palačo so za takratne razmere zgradili v razmeroma kratkem času, med letom 1775 in 1781. Kamniti lev na obličju palače je bil najden pod ruševinami stavbe iz 13. stoletja, ki je pred tem stala na tem mestu. Družina je imela tudi bogato knjižnico, ohranjenih pa je še okoli 3.000 knjig in rokopisov iz 16. in 17. stoletja.
Gregorčičeva ulica 76, T: +386 40 631 034
Cerkev svetega Mavra je najbolj vidna izolska cerkev, saj stoji na najvišji točki nekdanjega srednjeveškega otoka, ki mestu daje prepoznavno silhueto. Prvotno je bila na tem mestu leta 1356 zgrajena manjša cerkev, sedanjo pa so postavili leta 1547, vendar je bila skozi stoletja večkrat korenito obnovljena in predelana.
Zraven cerkve stoji več kot 30 metrov visok zvonik iz leta 1585, ki je zgrajen iz navadnega istrskega kamna na gotski osnovi v slogu beneške arhitekture. Na vrh zvonika pelje 99 stopnic, dostop do izolske razgledne točke pa vam bodo omogočili v cerkvi. V poletnem času so organizirani vodeni ogledi cerkve in fresk tudi v tujih jezikih.
Trg svetega Mavra 4, T: +386 (0)5 641 55 45
Platea Comunis – nekdanje ime za Titov trg, kjer se tudi nahaja Pretorska palača – sodi v sam vrh najkakovostnejših mestnih prostorov, bela palača pa je najimenitnejša koprska stavba na osrednjem mestnem trgu. Po letih celovite prenove (začela se je leta 1991) se ta prečudovita stavba ponaša z obnovljenim pročeljem in številnimi napisnimi kamni, grbi in drugimi kamnoseškimi detajli pripoveduje zgodovino in usodo mesta.
Titov trg 3, T: +386 (0)5 664 64 03
Na mestu današnjega Tartinijevega trga je bil še do začetka 19. stoletja manjši mandrač za ribiške čolne, ki so ga nato Benečani zasuli s peskom in tako ustvarili prostorno tržno ploščad, okoli katere so nato zgradili tudi vse pomembnejše občinske ustanove. Trg so poimenovali po slavnem Pirančanu, violinskem virtuozu in skladatelju Giuseppeju Tartiniju (1692–1770).
Spoznajte raznovrstna bitja, ki domujejo v slovenskem delu Jadranskega morja. Ogledate si lahko velikega morskega pajka, veliko kirnjo, pisane ustnače in druge predstavnike podvodnega sveta. Morda vam bo uspelo kakšno ribo tudi pobožati!
Kidričevo nabrežje 4, T: +386 (0)5 673 25 72
Spoznajte pomorsko preteklost in na pomorstvo vezane gospodarske panoge. Očarali vas bodo slavni Gruberjevi ladijski modeli, od galej do velikih jadrnic, instrumenti z ladij in raznovrstne mornarske uniforme. Prikazano je življenje solinarjev, razvoj solinarstva in najpomembnejše gospodarske panoge v zgodovini mesta Piran.
Cankarjevo nabrežje 3, T: +386 (0)5 671 00 40
Oglejte si, kako še danes poteka pridelava soli na Leri po stari tradicionalni 700 let stari metodi, obiščite muzej solinarstva na Fontaniggah in odkrijte, kako so nekoč tam prebivale solinarske družine ali pa preizkusite zdravilne učinke slanice in solinskega blata v edinstvenem thalasso spa na prostem Lepa Vida. Ljubitelji lahko odkrivajo številne vrste lokalnih ptic (preko 300 registriranih vrst), ki jih lahko opazujejo v pestrem prepletu različnih življenjskih okolij solin. Sečoveljske soline so zanimive v vseh letnih časih.
Seča 115, T: +386 (0)5 672 13 30
Muzej solinarstva prikazuje kratek izsek iz življenja solinarjev, kjer si lahko ogledate tudi obnovljeno solinarsko hišo in stari način pridelovanja soli.
Ogled je mogoč z vodenjem v slovenskem, italijanskem ali angleškem jeziku in traja približno eno uro.
Sečovlje 115, T: +386 (0)5 671 00 40
Škocjanske jame so edinstvene že zaradi svojega nastanka in veljajo za prav poseben naravni pojav. Izoblikovale so se s pomočjo reke Reke, ki izvira ob vznožju Snežnika in teče po površju okoli 55 kilometrov daleč. Ko doseže Kras, to je ozemlje iz apnenca, svoje struge ne poglablja več le mehansko (erozijsko), ampak tudi korozijsko – raztaplja apnenec.
Škocjanske jame so še vedno edini spomenik v Sloveniji in na klasičnem Krasu na Unescovem seznamu svetovne dediščine. To jih uvršča na prav posebno – častno – mesto med naravnimi spomeniki sveta.
Škocjan 2, 6215 Divača, T: +386 (0)5 70 82 100
